Vrste malih komunalnih čistilnih naprav

Zmanjševanje onesnaževanja okolja je eno glavnih prizadevanj, ki jih skuša doseči sodobna človeška družba. V ta namen se je tudi za potrebe prečiščevanja odpadnih komunalnih voda v zadnjih desetletjih storil velik napredek, saj danes nekoč vsesplošno razširjene greznice nadomeščajo male komunalne čistilne naprave. V njih se odpadna voda prečisti s pomočjo biološke razgradnje, med seboj pa se razlikujejo glede na to, ali procesi za čiščenje potekajo v koreninskem sistemu rastlin – gre za rastlinsko čistilno napravo – ali s pomočjo mikroorganizmov v posebno oblikovanih posodah – to je najbolj uporabljana in razširjena vrsta čistilnih naprav –, lahko pa pri procesu čiščenja sodelujejo še posebne membrane – gre za membransko čistilno napravo. Vsaka čistilna naprava je sestavljena iz aerobnega in anaerobnega dela, če ni tako, gre za navadno pretočno greznico. Voda se v čistilni napravi očisti do te mere, da ne predstavlja več nevarnosti za okolje, cilj postopka pa je varovanje narave pred težkimi kovinami in tudi drugimi škodljivimi snovmi, ki so v odpadni vodi.

Vrste čistilnih naprav

– SBR čistilne naprave

Gre za aerobno sekvenčno čistilno napravo, ki je sestavljena iz zbiralnika blata in biološkega dela oz. usedalnika. Upravlja se s pomočjo elektronskega krmiljenja, čiščenje odpadnih voda pa poteka v eni posodi v 4 med seboj povezanih fazah:

1. faza prečrpavanja, polnjenja: odpadna voda gre skozi primarno obdelavo, kjer se zadržijo trdne in netopne snovi. Po ločitvi teh snovi gre voda v rezervoar SBR.
2. faza zračenja: voda se v tej fazi očisti s pomočjo mikroorganizmov, razvije se živo blato.
3. faza mirovanja, usedanja: živo blato iz prejšnje faze se na tej točki potopi na dno čistilne naprave, očiščena voda pa se zbere na vrhu rezervoarja.
4. faza črpanja vode: odpadna voda je očiščena, zato se lahko vrne nazaj v okolje – v sistem izpusta ali v ponikalni sistem. Del živega blata se vrne nazaj v prvo komoro, kjer se lahko ponovno uporabi.

To je najučinkovitejši sistem za prečiščevanje odpadnih voda, prav tako za vgradnjo ne potrebuje veliko opreme ali prostora.

– Pretočne čistilne naprave
So aerobne naprave za čiščenje odpadnih komunalnih voda, sestavljene iz biološkega in usedalnega dela ter zunanjega puhala. Na voljo so različice s primarnim usedalnikom ali brez. So zelo majhne naprave, zato je tudi upravljanje z njimi nezahtevno. Primerne so za čiščenje odpadnih voda iz hiš in blokov ter manjših objektov, kot so šole, hoteli in restavracije za 1 do 50 oseb. Njihovo vzdrževanje je enostavno in ugodno, dajejo pa odlične rezultate pri čiščenju odpadnih voda.

– Rastlinske čistilne naprave (RČN)
Delujejo tako, da posnemajo samočistilno sposobnost narave. Navadno so aerobne, čiščenje odpadnih komunalnih voda pa poteka s pomočjo aktivnega blata. Za razliko od SBR čistilnih naprav ne potrebujejo zunanje krmilne enote s procesorjem in LCD prikazovalnikom. Uporabljajo se predvsem na podeželju, saj je njihova izvedba in vzdrževanje cenovno ugodno, so prijazne do okolja in za svoje delovanje ne potrebujejo električne energije. Za delovanje izrabljajo rast rastlin, zato se v zimskem času njihova učinkovitost navadno zmanjša. Prav tako je za njihovo vzpostavitev potrebna nekoliko večja površina, zato so primerne predvsem za območja z več prostora, ki so močvirnata oz. bolj vlažna, kar deluje v prid rastlinam, ki prečiščujejo odpadno vodo.

Nakup čistilne naprave zahteva tehten premislek, saj je potrebno upoštevati več dejavnikov – od lokacije stavbe in števila oseb v gospodinjstvu do dotoka odpadne vode in višine podtalnice. V vsakem primeru je njihovo delovanje pozitivno za okolje, saj prečiščena voda, ki se vrne v podtalnico, ne predstavlja več grožnje za naravo.