Izberite pravi zbiralnik deževnice zase

V sodobnem svetu se raba pitne vode povečuje, kar predstavlja tudi vedno večje breme za okolje. Več kot polovica pitne vode dnevno se porabi za pomivanje, pranje, zalivanje, splakovanje stranišč itd., to vodo pa bi zlahka zamenjali z deževnico in hkrati z zmanjšano porabo pitne vode prispevali tudi k varovanju okolja in samooskrbi z vodo. Za zbiranje deževnice je odličen pripomoček zbiralnik deževnice – tam se ob padavinah zbira meteorna voda, ki je mehkejša od navadne, saj ne vsebuje apnenca in klora, zato je tudi primernejša za zalivanje, pranje in druge dejavnosti. Sistem za zbiranje deževnice je pametno vgraditi že v novogradnji, naložba pa se praviloma povrne v 5 do 10 letih. Če se tudi vi odločate za vgradnjo sistema, preberite, kateri dejavniki vplivajo na izbor ustreznega zbiralnika deževnice.

Na kaj biti pozorni, ko kupujete zbiralnik deževnice?

  1. Namen rabe deževnice

Zbiralnik deževnice izberite glede na to, za kaj boste deževnico največ uporabljali, saj se glede na namen razlikuje način zbiranja in črpanja deževnice. Za zalivanje vrta zadošča že plastična posoda ali sod, kamor se namesti grobi filter za zadrževanje velikih delcev in druge umazanije, ki jo lahko voda prinese iz kritine. Če boste deževnico uporabljali tudi za druge namene, pa je potrebno vgraditi celoten sistem za zbiranje z rezervoarjem, filtrom in črpalko za prenos vode do porabnikov.

  1. Velikost zbiralnika

Tudi velikost zbiralnika je odvisna od tega, za kaj boste uporabljali zbrano deževnico, pomemben podatek je tudi število stanovalcev v hiši. Za povprečno štiričlansko družino, kjer ni velikih potreb za zalivanje vrta, je primeren zbiralnik deževnice s prostornino od 3000 do 5000 litrov, sicer je bolje izbrati nekoliko večjega, ki ima prostornino od 7000 do 10.000 litrov. Pri izbiri ustrezne velikosti je potrebno upoštevati tudi povprečno količino krajevnih padavin, površino strehe za prestrezanje deževnice in razpoložljivi prostor, kamor boste vgradili zbiralnik.

  1. Postavitev zbiralnika

Zbiralnik deževnice je najbolje vkopati v zemljo, da je voda v njem zaščitena pred svetlobo in toploto sonca. Čez vse leto ji je potrebno zagotavljati ustrezno nizko temperaturo od 8 do 12 stopinj Celzija. To preprečuje razvoj bakterij, alg in drugih mikroorganizmov. Gornji del rezervoarja mora biti zato od 60 do 100 cm pod zemljo, s čimer se zavaruje pred zmrzaljo. V primeru da vodo zbirate v nadzemnem rezervoarju, ga je treba pred zimo izprazniti.

  1. Vrsta zbiralnika

Vrsto zbiralnika izberite glede na to, ali ga boste namestili nad ali pod površjem – ponudba vključuje nadzemne in podzemne zbiralnike deževnice:

  • Nadzemni zbiralnik ima poleg funkcionalnosti še dekorativno estetsko vrednost, s katerim lahko polepšate okolico vašega doma. Nameščen mora bit v bližini žleba, tla pa naj bodo ravna in trdna, sicer jih je potrebno predhodno izravnati. Pazite, da zbiralnik deževnice ni izpostavljen direktni sončni svetlobi v izogib pregrevana vode. Sodobni nadzemni zbiralniki so izdelani tudi iz visoko obstojnih materialov, odpornih na vse vremenske razmere.
  • Podzemni zbiralnik je različnih oblik in velikosti, mogoče ga je vgraditi pokončno ali leže, odvisno od prostora, ki ga imate na voljo ob hiši. Delijo se na plastične in betonske, vsak od njih pa ima določene prednosti, ki jih preverite pred nakupom zbiralnika.

Z zbiralnikom deževnice boste mesečno prihranili okoli 60 € pri stroških vode. Za čim boljšo kakovost vode je pomembno tudi, iz kakšnega materiala je izdelana strešna kritina, po kateri teče deževnica za zbiranje – ta naj bo čim bolj gladka, odsvetuje pa se kovinska kritina, saj je deževnica zaradi povečane vsebnosti kovin manj primerna za zalivanje. Vgradnjo zbiralnika prepustite strokovnjakom in že danes storite korak naprej k čistejšemu okolju.