Bliža se skrajni rok za vgradnjo čistilne naprave

V Sloveniji velja zakon, da je potrebno vse objekte priklopiti na javno kanalizacijo, ki potem odpadne vode odvaja v skupno krajevno čistilno napravo. Dejansko so občine do sedaj že poskrbele za to, da so objekti priklopljeni na javno kanalizacijo, razen v redkih primerih. Tam, kjer to še ni urejeno, javna komunala odvaža redno odpadne vode v zbirni center na čiščenje. Tako dejansko vsak lastnik objekta plačuje prispevek za okolje v ta namen ne glede na to, ali uporablja javno kanalizacijo, ali komunala odvaža iz greznice odpadne vode. Vendar so objekti, ki so od javnega sistema precej oddaljeni, zato se ne morejo priklopiti na javno kanalizacijo. Zanje je država odredila, da morajo do konca letošnjega leta 2021 vsi lastniki greznic te spremeniti v male čistilne naprave (MKČN). Kaj to pomeni?

Kaj so greznice in male čistilne naprave po zakonu?

Zakon, ki določa upravljanje z odpadnimi vodami, je objavljen v Ur.l. RS, št. 98/2015.  Greznice in male komunalne čistilne naprave (MKČN) so dovoljene le na območju, kjer je poselitev redka in javni kanalizacijski sistem ni predviden. V teh primerih se iz objektov komunalna odpadna voda mora zbirati v nepretočnih greznicah ali v MKČN. Lastniki objektov morajo ti dve možnosti urediti do konca tega leta, če tega še niso naredili.

Po zakonu, ki je objavljen v Ur.l. RS, št. 62/2008, mora občinska javna komunala iz teh naprav periodično, na tri leta, prevzemati blato in izvajati preglede MKČN. Pregleda ne opravijo v primeru, da sami opravite teste in analize, ki jih izvedejo pooblaščeni servisi in dokazilo posredujete na komunalo. Vsak lastnik teh naprav pa mora dovoliti po zakonu komunali, da dostopa in čisti te naprave.

Kdo je lahko oproščen obveznih praznitev greznice in MKČN?

V primeru, da izvajalcu javne službe dostavite ustrezno dokumentacijo, ne bodo prišli prazniti vaše greznice ali MKČN. Dokumentacija pa naj vsebuje pozitivno mnenje kmetijsko svetovalne službe; vašo podpisano izjavo o izpolnjevanju pogojev, ki ju določata okoljska in kmetijka zakonodaja; izjavo, na kateri so datumi in količina odstranjene komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice in blata iz MKČN. Navesti morate tudi, ali je bila voda mešana z gnojnico.

Zakon glede kmetijskih čistilnih naprav opredeli tudi obdelavo in uporabo blata. Uporaba blata v kmetijske namene za gnojilo iz vseh greznic ter MKČN do 50 PE je prepovedana. Izjeme pa so in sicer se lahko blato odpelje do gospodarske javne službe, da blato predela. Druga izjema je, da je to blato zmešano s komunalno vodo in z gnojevko oz. gnojnico in je skladiščeno najmanj pol leta, preden se uporabi kot gnojilo.

Kako delujejo MKČN?

Vsaka čistilna naprava za odpadne komunalne vode je infrastruktura, sistem za čiščenje teh voda iz stavb, vikendov, različnih koč, tudi planinskih in drugih manjših objektov v naseljih.

V čistilni napravi potekajo naravni biološki procesi, ki jih povzročajo mikroorganizmi enako, kot v naravi. Mikroorganizmi lahko odpadne vode očistijo tako, da se jo lahko izpusti v naravno okolje brez škode. Tako vodo se lahko tudi uporabi za lastne namene, kot je na primer zalivanje nasadov in rastlin ali pa za pranje. Tako v okolje ne pridejo škodljive in strupene snovi.

Čistilne naprave so lahko pretočne, biološke, kontinualne, membranske in rastlinske, ki so povsem naravne.

Pretočne čistilne naprave

Če so pretočne, imajo vedno tri prekate. V prvem prekatu se zbira komunalna voda iz katere se usedline usedejo na dno. Delci usedlin se počasi razkrajajo s pomočjo mikroorganizmov, ki delujejo lahko brez zraka.

Voda nato odteče v drugi prekat, kjer mikroorganizmi naredijo svoje delo do konca. V tem prekatu so bolj aktivni aerobni mikroorganizmi, ki se lahko s pomočjo kisika bolje razmnožijo in hitreje razkrajajo ostanke umazanije. Nato voda odteče naprej.

V tretjem prekatu pa se delci še usedejo na dno ter se ločijo od čiste vode, ki jo lahko vrnemo nazaj v okolje.

Biološke čistilne naprave

Biološke čistilne naprave pa delujejo tako, da se voda zbira v prvem rezervoarju in jo naprava očisti ter loči od trdih delcev, ki se usedejo na dno. Nato pa se voda pretoči v drugi prekat, ki je biorekator. Gre pa skozi poseben filter. V tem zadnjem koraku, kjer so prisotni različni mediji, se voda dokončno očisti.

Kontinualne čistilne naprave

Kontinualne čistilne naprave pa delujejo s pomočjo nadzornih enot. Delujejo v določenih časovnih obdobjih, ki se prilagajajo tudi glede na količino odpadnih vod, ki se stečejo v čistilno napravo. Delujejo s pomočjo elektrike in če pride do tega, da elektrike ni dlje časa ali pa se pokvarijo, potem čiščenje odpadne vode prevzame gravitacija.

Membranske čistilne naprave

Te čistilne naprave pa v prvem koraku odpadno vodo čistijo na nemehanski način. Ko je ta proces zaključen, odpadna voda, ki je še umazana, odteče v predel, kjer se naprej čisti s pomočjo biološkega čiščenja. Naslednja faza pa je sedimentacija. Nato črpalka izčrpa vodo skozi membrano. Takrat se jo lahko že uporabi ali pa se jo lahko izpusti v okolje.

Rastlinske čistilne naprave

Te delujejo povsem naravno, brez elektrike, s pomočjo več gredic in peska ter rastlin, ki na poti vodo čistijo. Na koncu je tako čista, kot je bila na začetku pred uporabo. Ta naprava je najcenejša in naboj naravna.

Neglede na to, katero boste izbrali, najprej izberite kakovostnega izvajalca, da vam pomaga izbrati najboljšo čistilno napravo za vas in da bo v sladu z zakonom. In ne pozabite, da imate časa le še do konca leta 2021. Zato pohitite, ker izgradnja traja nekaj časa, pa še dokumentacijo je treba pridobiti prej.