Kako pripraviti zalivalni sistem v primeru suše

Vsak, ki ima doma svoj vrt, ve, da je zalivanje eno najpomembnejših opravil za uspešno rast rastlin. Predvsem v poletnih mesecih, ko je količina padavin najmanjša, je nujno vsakodnevno oskrbovanje rastlin z vodo. To je seveda mogoče na več različnih načinov – še vedno sta najbolj razširjena zalivanje z zalivalkami ali pršenje z vrtno cevjo, vse več ljudi pa se poslužuje tudi zalivanja s pomočjo zalivalnega sistema. Če ste ob tem zmajali z glavo in pomislili, da to ne pride v poštev zaradi visokih cen zalivalnih sistemov, ne skrbite – zalivalni sistem lahko pripravite tudi sami doma in tako vaše rastline zavarujete pred sušnimi obdobji.

Vrste zalivalnih sistemov

Glede na način zalivanja zalivalne sisteme delimo v dve skupini:

  • pršilni zalivalniki: primerni so za zalivanje trave ali večjih nasadov in predstavljajo najhitrejši način za vzpostavitev enakomernega zalivanja na večji površini;
  • kapljični zalivalniki: primerni so za zalivanje vrtnih in rožnih gred, imajo racionalno porabo vode, rastlinam pa takšno zalivanje prinaša številne prednosti, saj ne škropi njihovih listov.

Pri novih vrtovih ali novogradnjah je smiselno namakalni sistem načrtovati vnaprej ob pomoči krajinskega arhitekta, ki bo zagotovil pravilno razporeditev morebitnih razpršilcev ter razvodov za kapljično namakanje. Z nekaj iznajdljivosti pa lahko na že obstoječem vrtu sistem za zalivanje vzpostavite sami – če se lotevate tega projekta, v nadaljevanju preberite nekaj uporabnih smernic.

Nasveti za pripravo zalivalnega sistema

Samodejni zalivalni sistem imajo kar nekaj sestavnih delov, vendar tudi če se dela lotite v lastni režiji, ob upoštevanju priporočil njihova postavitev ni preveč zahtevna. Izbira zalivalnega sistema je odvisna od velikosti in namembnosti vrta, v vsakem primeru pa je treba na vrtu zagotoviti stalen vir vode – navadno zadošča ena pipa, po potrebi dve, če je v času največjega sušnega obdobja potrebno še ročno zalivanje. V zadnjem času je vse pogostejše zalivanje z vrtno cevjo, ki jo ljudje dopolnijo s spojkami in različnimi šobami, ali pa se odločijo za vodno pištolo z več možnostmi za nastavitev curka.

Glavna prednost razširitve sistema za zalivanje z razpršilci je ta, da boste za nizko ceno nadgraditve sistema prihranili ogromno časa, ki bi ga sicer porabili za zalivanje. Sistem je enostaven za postavitev in izjemno stabilen, tako da ne bo povzročal težav pri zalivanju.

  • Za ozke dele vrta ali manjše cvetlične gredice so najprimernejši mikro razpršilci na stojalu, ki pa se ne priključijo na priključijo na vrtno cev, temveč na PE cev. Ti razpršilci pršijo vodo v premeru 4–8 m v različnih oblikah (krožni ali polkrožni, četrtkrožni, pravokotni itd.) ter ustrezajo vsem oblikam vrta.
  • Za nekoliko večje travnate površine so primerni razpršilci srednjega dometa s premerom 10–25 m. Dobijo se v kompletu s stojalom in se preprosto priklopijo na vrtno cev. Nastavljivi so sektorsko in po dometu, primerni za vse oblike vrtov, če jih postavite več, pa morate pri tem upoštevati pravilo, da jih postavite tako, da se jim prekrivajo polmeri. Pri tem je potreben nekoliko večji tlak za normalno delovanje – vsaj 2.5 bara.
  • Za pripravo kapljičnega sistema zalivanja potrebujete cevi z vgrajenimi kapljači, ki so nameščeni na različnih razdaljah (30–50 cm), odvisno, kaj želite zalivati. Kapljači so več vrst, za zalivanje ravnih terenov ali takih z večjim naklonom. Za balkonske rastline pa so najprimernejši posamezni kapljači, ki jih postavite samostojno na ustrezni razdalji, ki je odvisna od velikosti posode.

Seveda je zaželeno, da je zalivalni sistem tudi estetsko urejen in nevpadljiv ter nemoteč predvsem na večjih površinah kot so trate. S samodejnim časovnim krmilnikom bo nadzor nad zalivanjem avtomatski, zato je tudi to nepogrešljiv pripomoček vsakega zalivalnega sistema. Cevi razporedite tako, da bo namakanje ustrezalo potrebam rastlin in tako bo vaš vrt v primeru suše zmeraj ustrezno oskrbovan z vodo.