V Sloveniji je čiščenje odpadnih komunalnih voda urejeno na različne načine – povsod, kjer je speljano javno kanalizacijsko omrežje, Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode določa, da morajo lastniki svoje objekte priključiti na sistem javne kanalizacije. Nekatera območja – to so predvsem odročni, redkeje poseljeni kraji, zidanice, vikendi in počitniški objekti, pa nimajo urejene javne kanalizacijske mreže. Tam morajo lastniki sami na lastne stroške poskrbeti za čiščenje odpadnih voda in sicer z namestitvijo male komunalne čistilne naprave namesto greznice. Zakonodaja na tem področju se je že nekajkrat spreminjala, najaktualnejša odredba s konca leta 2015 pa nalaga, da morajo greznice nadomestiti s čistilnimi napravami najpozneje do konca leta 2021. Za ureditev čiščenja odpadnih voda imajo lastniki objektov pri tem različne možnosti.

Čistilne naprave in greznice – zakonodaja je jasna

Glavne novosti dopolnjene uredbe so naslednje:

• Lastniki objektov, ki se nahajajo na območjih brez javne kanalizacije in ta tudi v prihodnje ni predvidena, niso več zavezani k preureditvi obstoječe greznice v malo komunalno čistilno napravo do konca leta 2017. Za preureditev greznice zakonodaja pravi, da je ta zahtevana najkasneje ob prvi rekonstrukciji objekta, lastniki novozgrajenih objektov na teh območjih pa morajo za čiščenje odpadnih voda že v začetku vgraditi malo komunalno čistilno napravo.

• Lastniki objektov, ki imajo odvajanje komunalne odpadne vode urejeno brez greznice, neposredno v okolje brez predhodnega čiščenja, morajo v skladu z zgoraj omenjeno uredbo odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode zagotoviti najkasneje do 31. decembra 2021. Isti predpis velja za vse lastnike objektov, kjer trenutna obstoječa ureditev odvajanja ni v skladu s predpisi, ki so bili aktualni v času gradnje objekta.

• V novogradnji ali pri rekonstrukciji objekta se mora vgraditi mala komunalna čistilna naprava, možna pa je tudi vgradnja pretočne greznice – zakonodaja pravi, da mora biti ta obvezno nadgrajena na način, kot je to predpisano v uredbi. Če je obstoječa greznica dovolj velika, se lahko nadgradi tudi ta, in sicer na način ponikanja ali filtriranja odpadne komunalne vode itd.

• Na območjih z vzpostavljenim javnim kanalizacijskim omrežjem je priključitev nanj obvezna v 6 mesecih po tem, ko se pridobi uporabno dovoljenje za objekt.

• Glede vgradnje oz. uporabe nepretočne greznice zakonodaja pravi, da je taka greznica dovoljena le v izjemnih primerih kot so npr. vodovarstvena območja.

 Kaj storiti po menjavi greznice s čistilno napravo?

Še en postopek sledi po vgradnji male komunalne čistilne naprave namesto greznice – zakonodaja pravi, da je treba čistilno napravo prijaviti podjetju, ki se v domači občini ukvarja z odvajanjem in čiščenjem komunalnih voda. V ta namen se izpolni obrazen pristojnega komunalnega podjetja in se odda skupaj z vsemi zahtevanimi dokazili.

Obstoječo greznico je treba izključiti iz uporabe, očistiti, izčrpati njeno vsebino in to odpeljati na čiščenje na pristojno komunalno čistilno napravo. Po izpraznitvi se greznica zasipa, veliko uporabnikov pa se odloči tudi za preoblikovanje greznice – zakonodaja na tem področju ni eksplicitna, greznica se lahko tako predela v zbiralnik deževnice ali v ponikovalnico za odvajanje padavinske vode v podtalnico. V nekaterih primerih je mogoča tudi predelava obstoječe greznice v malo komunalno čistilno napravo.

Za gradnjo malih komunalnih čistilnih naprav ima veliko občin v proračunu namenjeno določeno količino sredstev, zato lahko subvencionira spremembo greznice. Zakonodaja nalaga pravočasno spremembo oz. zamenjavo, da se s tem izognete nevšečnostim in morebitnim sankcijam, hkrati pa poskrbite za čistejše okolje in preprečite odvajanje odpadne onesnažene vode v naravo oz. v podtalnico.